S TEM SEM URADNO ZAKLJUČILA.

Poznaš me nasmejano. Fajn. Pa nisem vedno taka.

Poznaš me pozitivno. No, tudi za to včasih lijem potne srage.

Vedno pripravljena pomagat. Iskreno – včasih bi vse skupaj najraje nekam poslala.

Ja, tudi jaz sem samo človek. Menjam razpoloženja in  čutim. Se utrudim in omagam. In rabim odmik. Kar nekaj časa je bilo zame to nekaj nepredstavljivega. Jaz si ne morem privoščiti tega. Jaz morem biti ves čas tipi topi. Ne smem pokazati, da sem šibka. Ne smem pokazati, da ne zmorem. Nisem povprečna. Narediti moram vse in še malo več za vsak slučaj. Da me bodo imeli radi… Da bom ustrezala.

No, s tem sem uradno končala.

Učim se postavljati sebe na prvo mesto. Pa to ne pomeni, da bom kaj manj učinkovita. Verjetno bom zaradi večjega poudarka na delu na sebi ter sprostitvi celo boljša.

Učim se reči NE. Ker mi ni treba vsega. Ker delam včasih za druge namesto za sebe. Zdaj vem, da gredo stvari drugače. Najprej delam zase in z delom zase, pomagam in delam tudi za druge. Ne bom več igrala vloge Pepelke (no, morda samo tisti del, kjer srečno živi do konca svojih dni).

Pozabila sem nase. Pozabila na svoje sanje, strasti, ljubezni. Pozabila, za kaj točno živim. Več let sem si dovolila pozabljat. Nova rutina, pretvarjanje ter predvsem ugajanje je postalo moj način življenja. Če naloga ni bila do popolnosti izvršena nisem spala. In se še isto noč in še naslednji dan zopet pretirala.

S tem sem končala.

Včasih sem imela čas za načrtovanje. Načrtovanje lastne prihodnosti, načrtovanje stvari, ki bi jih še rada dosegla. Delala sem si table vizualizacije in sanjala. Pogrešam to.

Pogrešam SEBE.

Zasvojil me je perfekcionizem in kimanje drugim. In to, da sem bila v vseh pogledih top. Si me sploh predstavljate s kakšno kilo več? No, včasih sem jo imela. Ampak takrat sem živela. Živela na polno.

Danes teh kilogramov ni, vendar manjka tudi del mene. Pa ne pravim, da se moram zrediti, da bom srečna. Sreča se že skriva v meni. Samo dovoliti ji moram, da zopet privre na površje.

Dovoliti si moram, da zopet zagrizem v strasti, ki so v meni. Da zopet pišem. Da pojem. Da se učim o temah, ki zanimajo mene. In da širim znanja, ki me zanimajo. Da počnem stvari, ki si jih želim. Kdo je rekel, da se moram ubiti v fitnesu na dnevni bazi, če to ni zame? Prepričali so me zmontirani YouTube posnetki, ki vibrirajo umetno perfekcijo. Umetno naravnane “body goals”. Kje je resnična lepota? Kje je duša?

Tava med množico podivjanih misli, prenatrpanih urnikov ter balonom podobnih glav. Glav, ki globoko v sebi hrepenijo po istem. Živeti po svoje. Živeti v skladu s svojim namenom. Živeti mimo okov ter zadostiti sebi.

Priznaj – tudi ti si že dolgo želiš speči tisto svojo sladico, pa odlašaš in čakaš na pravo priložnost, ker bognedaj, ne more pasti taka poslastica tekom navadnega vsakdana.

Priznaj – že dolgo ti visi v omari tista poletna oblekica do kolen, ki je raje ne oblečeš, ker imajo vse prijateljice bolj suhe noge od tebe.

Priznaj – vedno pogledaš, če je v oglasniku delovno mesto za cvetličarko, pa potem (če ga slučajno res ugledaš) vseeno raje pogledaš nazaj v računalnik in začneš s pisanjem že tretjega ekonomskega poročila v tvojem podjetju.

Žal mi je. Ali pa mi ni. Sama si se odločila za to. Tako kot sem se jaz. S to razliko, da…

… SEM JAZ S TEM KONČALA.

Ni egoistično, da delam, kar me veseli. Ni hudobno, če nekomu rečem, da nimam časa.

Je pa tragično. Tragično za mojo dušo in zdravje.

Jaz imam na tej ljubem planetu svoje mesto, svojo misijo. In ji mislim slediti. Se dokazati tam, kjer čutim, da obvladam stvari do te mere, da jih ne le učim, ampak živim.

Dobrodošla nazaj, stara jaz. Namasté. Pogrešala sem te.

Z ljubeznijo,

Barb

Vam je všeč ta objava?

Deli na Facebook
Deli na Twitter

GLOBA ZARADI PREHITRE VOŽNJE

Sploh ni opazila, da je njena 8-letna hči prišla domov iz šole brez, še včeraj majavega, zobka. Niti je ni poskušala slišati, ko ji je

ZLATA ZAČIMBA, KI DELA ČUDEŽE

VSE, ČESAR ŠE NISI VEDELA O KURKUMI Če bi morala samo eno začimbo razglasiti za kraljico začimb, bi bila to zagotovo kurkuma. Saj je res,

KAJ NAM DELATE MOŠKI

Ženske smo zapletena bitja že zaradi tega, ker smo v vsej svoji preprostosti toliko drugačne, da pri nas še preprosto izpade zakomplicirano. Si šel zdaj