Kljub temu da vsak teden komaj čakaš na vikend, ko se boš lahko prebudil-a brez budilke, bi si tvoje telo želelo malo drugače. Sedaj se boš začudeno vprašal-a, zakaj, oz. me boš morda že takoj na začetku označil-a kot noro. Pa si pravzaprav nisem prav ničesar izmislila.

NAŠE TELO OBOŽUJE RUTINO.

Vendar moramo spregovoriti o tem, kaj pravzaprav je rutina, ki je vašemu telesu podpora in kaj rutina, ki vam škodi.

Ajurveda govori o pomenu dnevne rutine že od samega začetka, torej več kot 5000 let! Če se je znanje uspešno preneslo do danes, smo lahko prepričani, da nekaj očitno le more biti na tem. Sodobni svet in moderna tehnologija nam omogočata vpogled v sfere človeškega telesa, kamor pred 5000 leti zagotovo niso imeli. Tudi sodobne znanstvenike je začelo zanimati, kakšna je povezava dnevne rutine in človeškega telesa. Leta 2017 so trije znanstveniki dobili za odkritje o cirkadianem ritmu vsake celice v telesu tudi Nobelovo nagrado – torej za nekaj, kar je v vedskih spisih zapisano že vrsto let.

Cirkadiani ritem je izraz za biološki ritem živih organizmov v časovni dobi enega dneva. Torej je tesno povezan z našo dnevno rutino. Če naš biološki ritem zahteva, da gremo spat ob 22.00, mi pa ga zatremo ter zaspimo ob 1.00, to pomeni slabo dnevno rutino. Če naše telo zahteva prvi jutranji obrok ob 8.00, ker smo tako navajeni, pa je to dobra dnevna rutina.

Z dnevno rutino si pomagamo, da čim bolje vplivamo oz. ohranjamo lasten bioritem. Bioritem se lahko spremeni – z določenimi navadami, spremembami v življenjskem slogu, lahko nanj zelo dobro vplivamo. Če bomo enako stvar ponavljali več dni ob istem času, na enak način, bomo to slej ko prej ponotranjili in bo postala del nas. Če to poenostavim: stavka “Nisem jutranji človek” ali “Jaz sem pa nočna ptica” pravzaprav sploh nista resnična. Vsak je takšen, kakor se navadi. Res pa je, da boš težko oboje hkrati (kar bi si želela večina ljudi). Da bi se zjutraj prebudil naspan in spočit ter čas ne bi bil enak tistemu za kosilo, boš moral-a tudi temu primerno pravi čas v posteljo.

Dnevna rutina je povezana celota, ena stvar vpliva na drugo. Prav tako ni univerzalnega recepta zanjo. Seveda obstajajo splošna vodila, smernice, ampak zavedati se moramo dejstva, da je naše telo edinstveno, da je vsak posameznik vesolje zase in da takšnih stvari v življenju ne moremo posploševati.

Predstavljaj si osebo, ki dela samo dopoldansko smeno in osebo, ki tekom meseca zamenja vsaj dve. Kakšno smeno imajo študentje? Že samo po tem vidimo, kako zelo različni so naši vsakdani.

Si vedel-a, da za korenito spremembo v življenju potrebuješ najmanj 29 dni res zavestnega vztrajanja? Šele po tem času lahko začutiš pozitivne (ali negativne) posledice spremembe. Če sprememba pokaže svoje učinke že prej – odlično, tudi držati se je potem ne bo več tako težko. Kaj pa če učinka ni? Kaj pa, ko ga ni niti po 29 dneh? Verjamem, da se v tistem trenutku vsak izmed nas počuti, kot da je vrgel stran slab mesec dni, ko bi morda lahko bil  uspešen s čim drugim. Že zaradi tega razloga je včasih preprosto bolj praktično in zanesljivo, če za svetovanje o dnevni rutini povprašamo strokovnjaka.

Morda se boš sedaj vprašal-a, ali je res potrebno, da obiščeš in plačaš nekomu, da ti pove, kdaj moraš vstati, kdaj telovaditi, kdaj in kaj jesti? Saj pravzaprav govorimo o povsem vsakdanjih stvareh… Pa še vseeno imaš težave.

Še vseeno se zjutraj zbujaš utrujen-a, nemotiviran-a, preskočiš zajtrk oz. nimaš pojma, kdaj se je tisti sendvič sploh znašel v tvojem trebuhu… Čez dan komaj urediš dnevne obveznosti, telovadiš s pomočjo teka od ene lokacije do druge in tako vse tja do časa za večerjo, ki je tvoj edini topli obrok v dnevu in ker se ti ne ljubi kuhati, so običajno testenine z omako dokaj sprejemljiva izbira (če izbereš polnozrnat,e pa se sploh počutiš zdravo). Sanje o večerni kopeli ali dobri knjigi, filmu, zamenjaš za poslušanje poročil ali delo za računalnikom. Da si spet prebedel-a precejšen del noči, ko bi moral-a spati pa te opozori budilka, ki začne odštevat ure do bujenja: še natanko 4 ure in 38 min. Kljub temu da vsak dan počneš podobne stvari ob podobnem času, tej zgodbi še vseeno nekaj manjka, kajne? To ni rutina, ki bi ji človek ploskal, kaj šele, da bi jo želel posnemati.

Morda pa je vseeno čas, da vzameš svoje življenje v svoje roke. Nihče ga ne bo namesto tebe! Morda je čas, da se rešiš nespečnosti, da se pri delu lažje zbereš, da po svetu ne hodiš kot “balonček” zaradi težav s prebavo, da izgledaš sveže in mladostno, da imaš občutek uspešne organizacije  v življenju, da začneš zopet razmišljati o tem, da je življenje pravzaprav zelo lepo, če ga znaš živeti.

Lahko se pritožuješ, se prebijaš iz dneva v dan, lahko pa vse dosežke dosegaš po veliko bolj “človeški” poti. Izbira bo vedno tvoja. Ajurveda uči, da lahko pri sebi nekaj spremenimo takrat, ko smo sami pripravljeni na to ali v drugem primeru – ko smo (življenjsko) ogroženi zaradi česarkoli. Takrat pa naredimo vse. Zakaj torej ne bi že prej in preprečili takšne ion drugačne zaplete v življenju.

Znani ajurvedski zdravnik dr. Suhas Kshirsagar, je pred nekaj meseci izdal knjigo, katere naslov pove vse. Gre za knjigo Change your schedule, change your life (Spremeni svoj urnik, spremeni svoje življenje). Celotna vsebina knjige govori ravno o pomembnosti dnevne rutine na posameznika. Tudi on vsa ajurvedska dejstva podkrepi z najnovejšimi študijami in spoznanji, da je vse skupaj res lažje razumljivo in predstavljivo.

Dnevni rutini se resnično posveča vse več pozornosti, vse več ljudi ji pripisuje velik del zaslug za uspešnejše in bolj kvalitetno življenje. Pomembno je, da začnemo z majhnimi spremembami. Odlično je, če najprej začnemo s spremembo jutranje rutine, saj le-ta potem vpliva na potek celotnega dneva. Vsekakor pa je dobro, da pred ukrepanjem o vsem tem  pridobimo kar se da veliko informacij.