REŠITEV, KAKO USPEŠNO OHRANITI ZDRAVE NAVADE

»Jutri mi bo uspelo. Vstala bom pred sončnim vzhodom ter si vzela dve uri časa pred službo samo zase. Ne bom ves čas nekaj grizljala, ampak si bom zjutraj pripravila obroke za cel dan. Zvečer bom ob 20h ugasnila TV in bom pred spanjem raje brala. Upam, da bo čas, da grem preko dneva še za vsaj pol ure teči.«

Koliko od vas jih ima takšne ali podobne misli zvečer, ko se uleže v posteljo? V sebi čutimo, da smo same sebi dolžne dati več, da si zaslužimo več od življenja kot le doseganje rokov, izpolnjevanja norm, zahtev in izzivov, pred katere smo postavljene. Pa kljub temu tolikokrat podležemo in damo na prvo mesto vse drugo kot pa sebe.

Ženske, ki prihajajo k meni z vprašanji in željo, nekaj spremeniti v svojem življenju, živeti bolj v skladu z naravo, s svojim bioritmom, se kmalu zavejo zoprne resnice. To je lahko težko – če se lotiš na napačen način. Sama živim ter ženske učim življenja po ajurvedi. Iz moje izkušnje se človek tako najbolj približa sebi, točno takšnemu, kakršen je. Vsak od nas ima svoje potrebe, svoj ritem, svoje želje. In to je ok. Svojega življenja ne moreš čez noč obrniti na glavo. Ne rečem, da človek ni zmožen iz danes na jutri drastično spremeniti določenih navad. Seveda je možno, ampak se kdaj vprašaš, koliko notranjega stresa s tako nenadno spremembo narediš sebi? Na naš stres se odzovejo hormoni, ki se lahko posledično prav grdo poigrajo z našim zdravjem. Zatorej je moj nasvet vedno sledeč: »Uvajaj spremembe v svoje življenje… Uvajaj tiste, ki so v skladu s tabo in za katere čutiš, da ti pomagajo, da lahko slediš sebi. Vendar – uvajaj jih postopoma.« Kljub temu da se boš odlično počutila, če boš en dan preživela po »planu«, če boš odkljukala vse zdrave navade, ki se jih želiš držati, boš po nekaj dneh izčrpana. Uvajanje nove navade zahteva zelo veliko notranje energije. In ženske – vsestranske kot smo danes, notranjo energijo trošimo še marsikje drugje, kot samo za skrb za lastno dobro počutje. Če nove navade vpelješ prehitro, se ti lahko zgodi, da boš po nekaj dneh tako utrujena, da si boš dovolila, da ene ali dve v naslednjem dnevu ne upoštevaš… Veš, kam to pelje, kajne? Ne upoštevaš je potem niti tretji dan, odpade še kakšna dodatna in v roku desetih dni si v istem položaju kot na začetku. Ob tem si nesrečna, jezna nase in se mogoče obtožuješ, se imaš celo za nesposobno in nevredno. Na tem mestu te bom sedaj hitro ustavila. NITI ENKRAT SAMKRAT V ŽIVLJENJU SI NE PONOVI VEČ, DA NISI VREDNA! Najbolj vredna, unikatna, posebna in čudovita si! In dejstvo, da ti nekaj ni uspelo, še ne pomeni, da ti nikoli ne bo! Morda si se samo lotila na napačen način ali pa si si (kar je res v večini primerov) naložila preveč in prehitro.

Veliko vas je, ki želite dneve, ko smo doma, malo bolj popaziti nase, na svojo dnevno rutino. Verjamem, da če trenutno niste ali ste manj obremenjene s službo, to kar dobro gre. Znotraj sebe pa vas je strah, kaj bo, ko se razmere umirijo, ko boste znova morale v službo, ko bo nad vami spet ves stres in izzivi modernega sveta. Mislim, da je ta strah nepotreben. Ključ do uspeha je v stopnjevanju in ljubezni do sebe. Želim ti dati nekaj praktičnih primerov, kako vpeljati boljše navade ter kako jih prilagajati.

Ko sem se začela poglabljati v ajurvedsko znanje, sem hitro dobila občutek, da bo osvajanje primerne dnevne rutine zame prevelik zalogaj. Res bi bil, če ne bi takrat prejela zelo dobrega nasveta: »Ajurveda je prijazna, je naravna in ne povzroča stresa.« Zavedala sem se, da sem prehitro želela preveč. Že od nekdaj sem bila navajena hoditi v posteljo zgodaj (do 23.00), z leti pa sem to navado nekako izgubila, bedela sem vse dlje. Prehrane nisem imela urejene, kar je bilo še huje, borila sem se z motnjami hranjenja, kar je še bolj vplivalo na moja občutja, stres in hormone. Športala sem veliko preveč ali pa sploh ne in niti trenutka si nisem vzela za sproščanje. Kar ti opisujem je bilo dolgo nazaj, preden sem v svoje življenje sprejela ajurvedo. In svoje življenje sem začela spreminjati pri sproščanju. Najprej sem si rekla, da bom v celem dnevu vsaj pol ure porabila za neko umirjeno dejavnosti, ki mi je všeč. Nisem se omejila na čas – kdaj moram to narediti, samo vedela sem, da nekako te pol ure (ali več) želim umestiti v svoj dan. Na ta način nisem čutila nobenega pritiska, da kaj moram, da zamujam ipd. Nasprotno, z vsem tem sprejemanjem do nove navade, sem ugotovila, da mi ostane na dan veliko več časa, kot samo pol ure in preživela sem ga kot nagrado za vsak dan posebej. Zelo kmalu tej navadi nisem več posvečala toliko pozornosti kot na začetku – tako sem vedela, da sem jo poosebila, da bo ostala del mene in da je čas za novo. Ker so motnje hranjenja na mojem telesu pustile posledice, je bila moja velika želja, da se naučim jesti tako, kot je za moje telo najbolje. Začela sem z zajtrkom. Takrat sem že vedela, katera ajurvedska doša sem, vedela sem, katera živila izbirati. Držala sem se sezonskih ajurvedskih smernic ter si vsako jutro vzela čas za pripravo zajtrka. Sem morala zaradi tega vstati prej, te morda zanima? Včasih. Če sem imela tisti dan kakšne opravke, sem vstala prej. Tej navadi sem dala prednost, saj sem si jo resnično želela osvojiti. Še preden sem jo popolnoma poosebila, sem večjo pozornost pri pripravi namenjala tudi kosilu in večerji. Vedno sem si dopuščala možnost, da se bom morala tekom dneva prilagajati in da morda ne bo šlo vse po načrtih in mojih pričakovanjih. Zaradi tega mišljenja mi je bilo veliko lažje. Izognila sem se občutkom razočaranja nad sabo, občutkov jeze, krivde, obtoževanja. Še danes je tako, kar se tiče prehrane. Nekega dne bom napisala tudi kaj več o mojem boju z motnjami hranjenja, na tem mestu bi rada samo dodala, da oseba, ki je preživela tovrstno izkušnjo, nikoli nima več enakega odnosa do hrane. Zato se jaz še danes, vsak dan znova trudim, da je moj odnos do hrane sproščen, da si puščam svobodo pri prehranjevanju, saj vem, da bi me lahko določene vrste pritiska in omejevanje glede prehrane, močno prizadele. In ravno ta svoboda me rešuje. Večino mojih dni mi uspe jesti, kot si želim, v ostalih nekaj primerih gre za dogodke, kjer sam ne moreš imeti kontrole (prazniki, potovanja, praznovanja, bolezen itd.). In takrat vem, da je vse ok, da je to samo izjema. Na tak način lahko vpelješ čisto vsako navado, kjer čutiš, da imaš blokado, da te je strah, da ne boš zmogla. Začni z majhno spremembo, jo poglobi, razširi in si nato še vedno vsak dan znova dopusti možnost, da ni nič narobe, če ne bo šlo po načrtih. Po izkušnjah ti zagotavljam, da bo zaradi takšnega razmišljanja, tovrstnih primerov zelo malo ali pa sploh nič. V zadnjem času sem sama še posebno pozorna na svoje spalne navade. Zdi se mi, da se na tem področju še najhitreje izgubim. Sem definitivno jutranji človek, vendar sem prav tako sposobna gledati film dolgo v noč. Obojega hkrati ne morem imeti, če želim svojemu telesu zagotoviti primerno regeneracijo. Zato sedaj že nekaj časa vztrajam pri tem, da sem ob 23.00 zadnji čas v postelji (če se da, celo prej). Zjutraj imam nastavljeno budilko na 7.00 in v večini primerov se zbudim pred njo. Zbudim se in sem hvaležna, da sem se sama od sebe prebudila pred budilko, v telesu takoj začutim pozitivno vibracijo in ni mi težko še isti trenutek vstati. Seveda bo zate, če nisi jutranja ptica, to vsekakor nerazumljivo. Zato ti predlagam, da si za začetek sama določiš, kdaj si boš namenila 7-8 ur spanja v enem kosu. Seveda te ne bom tolažila, da je spanje od 1.00-9.00 enako dobičkonosno kot spanec od 22.00-6.00, ampak za začetek boš zmagala, če boš spala teh 8 ur skupaj. Potem pa postopoma poskušaj pridobiti svoj lepotni spanec in omogoči svojemu spalnemu hormonu melatoninu, da nastaja, tebe pa zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti ter vpliva na rastni hormon pomlajuje ter ti jača imunski sistem. Zakaj sedaj omenjam hormone? Ker obnova adrenalnih žlez poteka med 11.00 in 2.00 uro zjutraj. Če v tem času ne spiš v popolni temi, je proizvodnja hormonov oslabljena. S to miselnostjo ti bo lažje uspelo osvojiti nove, boljše spalne navade, saj boš ob tem, ko boš hodila v posteljo prej, ponosna nase, vedela boš, da pozitivno vplivaš tudi na svoje hormonsko ravnovesje, poleg tega pa boš zjutraj lahko vstajala prej in ne boš doživljala stresnih juter zaradi hitenja.

V nekaj primerov sem se malce bolj poglobila, vendar popolnoma enako velja za vpeljevanje vseh ostalih navad. Izbereš eno, si pri njenem poosebljanju dovoliš čas in svobodo in šele, ko jo osvojiš in ti je v določeni meri samoumevna, začneš z uvajanjem druge. Velika verjetnost je, da boš zaradi te tehnike v krajšem času osvojila več novih navad, kot če bi želela vse naenkrat.

Za konec bi rada dodala še nekaj – vedno, ko vpeljujem kakšno novo navado se neštetokrat zahvalim. Zahvalim se sebi, da si dajem priložnost živeti boljše, zahvalim se življenju, da mi nudi razmere, kjer sem lahko svobodna v svojih odločitvah, zahvalim se vedno, ko mi navado uspe upoštevati. Ko se boš prenehala obremenjevati, bo vse lažje. Korak za korakom ti bo uspelo. Vpeljevanje novih navad je zahtevno, a tako zelo vredno… Zato bodi ponosna na vsak, najmanjši napredek.

Z ljubeznijo,

Barb

Vam je všeč ta objava?

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter

ZLATO MLEKO

Še en napitek iz kategorije napitkov za dušo. Vendar, drage moje, tale napitek te ne bo le pocrkljal, ampak bo nate deloval tudi pomlajevalno. Kurkuma

S TEM SEM URADNO ZAKLJUČILA.

Poznaš me nasmejano. Fajn. Pa nisem vedno taka. Poznaš me pozitivno. No, tudi za to včasih lijem potne srage. Vedno pripravljena pomagat. Iskreno – včasih